Najin “napad” na FT5ZM

Že nekaj časa nazaj mi je Aleš-S56AW rekel, da bi bilo dobro, da bi tudi jaz kak članek
prispeval za klubsko stran. Takrat sem se seveda samo smejal, saj se mi niti približno ni dalo, poleg tega
mi je bilo čudno pisati “kr nekej”.
Čeprav vem, da bo ta članek prebrala morda petina članstva, zanimiv pa bo mogoče le za par operaterjev, sem se kljub temu odločil, da prispevam svoj pogled na košček radioamaterskega dogajanja v preteklem mesecu. Konec koncev bom s tem tudi opravil, recimo temu, “klubsko dolžnost” in Aleš mi vsaj dve leti ne bo več “moril”. 🙂

Konec meseca januarja ter v začetku februarja 2013 je bila napovedana dx expedicija na otok Amsterdam. Ta in sosednji otok sv. Pavel (st. Paul) veljata za samostojno radioamatersko državo kateri je dodeljen prefiks FT5Z. Če želite zvedeti kaj več o samih otokih se veliko najde na spletnih straneh,nekaj je tudi napisanega na spletni strani same ekspedicije http://www.amsterda mdx.org .
Nisem ravno zagrizen lovec a z veseljem “poklofam” kaj novega, še posebno redke dxpedicije kot je bila FT5ZM. Te države še nisem imel v svojem logu zato je bila želja da jo “naredim” toliko večja. Še posebej rad delam nove države na nižjih področjih kot sta 160m in 80m, a tu je problem saj anten zaradi svoje velikosti nimam vedno postavljene.
No tokrat sem za 160m imel napet loop, kateri pa je bil bolj primeren za JZ smer saj je bil napet pod bregom, poleg vsega pa je bil napajan spodaj (horizontalna polarizacija) tako,
da je več ali manj seval navzgor. Vedel sem da iz njega ne bo nič, zato sem pred ekspedicijo imel namen postaviti dipol, a nisem imel časa, kasneje pa me je prehitelo slabo vreme.

26. januarja je expedicija pričela z delom. Po pravici povedano prve dni se nisem preveč obremenjeval z njimi, saj sem vedel, da je naval velik in ni potrebe da se takoj
“zaganjam” v njih a sva z ženo že imela v načrtu kdaj se bova odpravila na lokacijo. Seveda me je najprej čakalo delo na lokaciji. Ker mi je vetrolom v novembru polomil rotator
sem moral sedaj tribander (20,15,10) fiksno obrniti proti JV. Kljub temu da je bilo na stolpu kar nekaj snega in ledu mi je nekaj dni po začetku ekspedicije uspelo anteno obrniti v pravo smer. Super, sem si mislil,
na zgornjih bandih je narejena. Sestopim iz stolpa in takoj poskusim, a so zahtevali samo severno Ameriko ali pa so delali na drugih področjih za katere sploh nimam antene (12m).
Nič kaj slabe volje se z ženo odpraviva domov, saj veva da je časa še na pretek, a kasneje se je izkazalo, da je bila to zgolj velika lahkomiselnost.

Pogosto z Jožetom – S51HU “rečeva” kakšno o expedicijah kar preko Skype (skypa) in tudi tokrat sva. 28. januarja Jože sicer negoduje, da ni še online loga, a pravi, da ga je že naredil na 40m/CW. No sem si mislil, lahko ga bo
delati, če ga je on naredil z 100W potem meni z 10 x večjo močjo ne bo problema. Čeprav sem bil zelo vesel da je Jožetu uspelo, pa je mene doletela prva skrb. Vreme se je občutno poslabšalo, velike količine snega za
lokacijo niso obetale nič dobrega. Že tako je bilo 15cm več snega kot v dolini, sedaj pa še nova ogromna pošiljka. Delo na 160m sem dokončno odpisal. A kaj 160, še vedno nimam
niti ene zveze z FT5ZM in tukaj je že konec meseca!
Tudi z Alešem – S56AW sva v svoji debati na skypu posvetila veliko pozornosti tej ekspediciji. S presenečenjem sem ugotovil, da tudi on spremlja doganjanje
okoli tega in poskuša narediti zvezo. Sporoči mi tudi, da je v online logu videl, da ga je bil uspešen tudi Brane – S51UJ. Še sam grem pregledat log in
ugotovim, da imajo že vsi tisti pravi DXCC lovci v S5 že delan FT5ZM in to tudi na nižjih bandih. Seveda je potrebno vse jemati precej z rezervo in vedeti kaj je realno
za primerjati in kaj ne. Sam (glede na svoje kriterije) te lovce “popredalčkam” v več skupin in tako že takoj ocenim koliko imam sam možnosti da mi zadeva uspe na določenih področjih.

Ker me že malo grabi panika se odločim da 1. februarja zvečer skočim na lokacijo. Napovedan je bil sicer dež, ki pa bo kasneje prehajal v sneg, zato sem že takoj
vedel da bo pestra pot. Gor pridem po poti katero tudi običajno uporabljam. Pot je bila ledena, polno upognjenih vej obdanih z ledom, tako da sem se z težavo prebil skozi.
Seveda je višje že malce snežilo in strah me je bilo kakšno bo za povratek. Ko prinesem vso opremo v barako, se lotim dela. Aktivni so bili na 80m/CW. Bomba sem si rekel.
Takoj se lotim uglaševanja PA-ja a se mi je zelo čudno obnašal. Nekako mi ven uspe spraviti 400-500W v žično vertikalko, katera je bila skupaj s smreko vkovana v led. pod takimi pogoji
kar dve uri kličem brez uspeha, no precej časa v teh dveh urah seveda nisem oddajal, ker ga zaradi namernih motenj drugih tudi nisem slišal. Za trenutek prekinem in grem ven pogledati koliko je že snega. U, panika, čimprej v dolino. Vidim da so aktivni tudi na 40m/CW, zato izkoristim še zadnje momente in poskusim. Tukaj je linear delal vredu, a vertikalka, kot sem videl kasneje je bila že nagnjena pod 45 stopinjskim kotom. Uspelo mi ga je kmalu narediti, za kaj več pa ni bilo časa saj je že luč
utripala in bil je zadnji čas da se “podrzam” v dolino. Seveda je bilo zunaj že 15-20cm novo zapadlega snega, tako da sem se moral vračati po dolgi poti domov, torej preko Selc in Šk. Loke. Na poti je 10 metrov pred mano na cesto padla ogromna veja, tako da sem imel še veliko srečo da ni padlo name.
Za vsak primer sem imel v avtu tudi motorko, a se je dalo vejo odstraniti na roko. Po debelih dveh urah vožnje končno prispem domov. To pa je bil večer da se reče, ne samo adrenalina na frekvenci ampak tudi na cesti.
Drugi dan sem že ponovno razmišljal, da bi se kmalu vrnil na lokacijo, a sem opazil, da so v tamkajšnjih krajih nekaj časa brez el. energije, zato je brez pomena da grem gor. 3. februarja začnem po el. pošti dobivati sporočila o škodi na antenskih sistemih pri drugih radioamaterjih. Ker sem videl kako je bil tribander povešen že v soboto, sem se že nadejal kako je vse polomljeno.
Sicer je vmes bilo malo električne energije, kmalu jo ponovno zmanjka še za dva dni. Še 6. februarja ni bilo el. energije do poznega popoldneva a se zvečer vseeno odpravim na lokacijo da pogledam
škodo. Čez dan je bila namreč močna inverzija in ves led se je stopil, pa tudi sneg je v veliki meri padel iz drevja. Ob prihodu na lokacijo je bilo lepo, jasno, spodaj v dolini pa megla. Tribander je ostal nepoškodovan, tudi doma narejena vertikalka za 40m se je malo poravnala, loop za 30m stoji a je začuda izven resonance, loopa za 80m, in 160m pa sta oba na tleh. Koliko sta potrgana sploh ne vem, saj sta bila pokrita s snegom. Pri vertikalki za 80m v temi popravljam radiale. Od štirih je bil eden čisto potrgan, na drugih dveh so bile veje, tretji je bil cel. Za silo so bili radiali popravljeni in
antena pripravljena zato tudi tokrat lov na FT5ZM ni izostal. Lotim se ga na 80m. Tokrat vse drugače. Linear dela, antena dela in kmalu je v logu. Prestavim se na 30m. Loop mi nikakor ni delal. Vklopim tuner in “gasa”. Na 30m je dovoljeno samo 100W in vedel sem da bo mučno. Po začudenju me že po 25 minutah sliši in tako je tudi tukaj v logu. Preselim se na 20m/CW kjer slučajno pobira vse in ne samo NA. Pričakovano ga naredim zelo hitro. A veselja je bilo kmalu konec. Hotel sem ostati čez noč in zjutraj expedicijo oddelati še na zgornjih bandih, a so točno ob polnoči izklopili elektriko. Svojo kolibo ogrevam zgolj na elektriko, tako da sem bil ponovno primoran, zaradi svojega zdravja, zapustiti lokacijo in se odpeljati domov v toplo posteljo.
Dnevi so minevali, časa za radioamaterstvo pa ni bilo in ni bilo. Sploh pa ne v dopoldanskem času, poleg tega pa je bila zaprta cesta, pa slabo vreme. No imel sem narejenega a tudi Marina-S56ZZZ ga je imela željo narediti. Seveda je v SSB to malo težje, a vseeno sem vztrajal, da se ga da delati tudi od doma.
Doma za KV ne premoreva več kot multiband žični dipol. Kraka antene FD-4 imava napeta do dveh sosedov, s tem da je daljši del zapognjen proti zemlji, ker je pač premalo prostora.
Največji problem je sprejem. Doma je namreč grozen šum, ki povprečno dosega S9 stopnjo na vseh razpoložljivih področjih, tako da mora biti signal druge postaje res dovolj močan
da je zveza mogoča. Torej za Amsterdam je bilo potrebno počakati pogoje. Že par dni sem se tako ob priložnostih mučil na različnih področjih. Največ na 17 metrih, a brez uspeha.
FD-4 mi ne dela brez tunerja in ta tuner nam da ravno to veselje, da lahko delamo na vseh področjih praktično na kos žice. Seveda nam PWR meter na postaji veselo skače in
kaže maksimalno moč, a kaj ko do antene pride bore malo moči, kar pa izseva ter kam izseva, pa je že druga stvar. Ker sem imel službo, Marini svetujem, da naj dopoldne še vseeno poskuša, mogoče bo šlo. Predvsem sem imel v mislih 21MHz in 28MHz a uspeha ni in ni.
Na praznik, 8. februarja pa se odločim, da pristopim mogoče še bolj amatersko kot drugače. Potrebno je narediti čim bolj enostavno anteno. Seveda zaradi velikosti mogoče največ za 24MHz. Dipol odpade saj nimam baluna, direktno napajanje pa bi bilo podobno kot če bi uporabil kar FD4 na strehi. Tako se odločim za vertikalko. Poiščem nekaj koncev žice, jih ustrezno skrajšam, na balkon postavim palico (polomljeno polagalko), ter vse skupaj obesim. Uporabim konec koaxa ga skozi okno potegnem do postaje, na drugi strani pa z “luster klemami” – vrstnimi sponkami spojim
še anteno. Seveda brez “selotejpa” pri meni ne gre in tudi polna pločevinka je prišla v poštev za podložitev. Malenkostno še pokrajšam “sevalc” in antena, vsaj po SWR-u sodeč, dela. Enostavno vertikalko za 12m z dvema rahlo naklonjenima radialoma sem s strokovno pomočjo sina “spacal” v
slabe pol ure. Vsedem se za postajo in v eni minuti, ja v eni sami minuti “poklofam” FT5ZM na 12m/CW. Ko ves navdušen povem to Marini, se je še vedno sklicevala da je pač v telegrafiji to mogoče v SSB pa ne. OK potem bom pa poskusil še SSB. A takrat so delali ravno na 15m CW. Preklopim na FD4 in ga z malo večjo muko uspem priklicati tudi tam. Super, sedaj mi manjka še na 28MHz in v SSB. Torej sevalec od vertikalke skrajšam, antena dela. Po kosilu ga tudi na 10m spravim v log. Vmes je poskušala tudi Marina v SSB na 24MHz a je imela smolo z lokalnimi motnjami, pa signal je bil slabši, na 10m so kar izginili iz frekvence, skratka smola, da je kaj. Ko je meni uspelo na 12m v SSB načinu je bila še bolj “penasta”. “To ni pošteno” in še kaj je bilo slišati in se tako tisti dan ni hotela več dotakniti
mikrofona. Drugi dan je bilo drugače. Brez težav sem ga naredil na 10m/SSB, to opogumi tudi Marino in ga poskusi delati takoj za menoj vendar ni šlo, poleg tega pa zaradi ženskih opravil (kuhanja) ni mogla ostati dolgo za postajo. Vsa iz sebe se še enkrat opogumi ko je bil zelo močan, nekje v času kosila. Uspe ji že v drugem poiskusu, tako, da ji sprva še verjel nisem. Uf končno, sem si mislil, FT5ZM je “pod streho”. Sam sem imel še želje narediti ga na 17m a sem vedel, da ne bo časa niti priložnosti, saj se bodo
v ponedeljek že posvetili digitalnim načinom dela.

Te zapise sem strnil tudi z namenom, da skozi to izkušnjo povem, da je konec koncev potrebno samo malo vztrajnosti in volje. Tiste “par” metrov “drata” se že dobi, tudi konec koaksa se pri kom najde in to “zaston”. Znanje za minimalistično anteno bi moral vsak HAM dobiti že na tečaju, če tega znanja ni, je tukaj internet, klub,…. Operaterska tehnika ni zahtevna, a jo je dobro vsaj malo poznati. Kako uro, dve poslušanja takih pile-up-ov, da vsaj po moje, zadovoljivo znanje. Pomembne so tudi propagacije, a tudi te predikcije že lahko hitro dobimo na internetu. Če pomislim še, da sta se Aleš in Jože trudila s postajco
ki ima le par majcenih gumbkov in jo spravimo namesto malice v šolsko torbo, pa vidimo da tudi tu ni potebno ne vem kaj strašnega od opreme. Starejše postaje ranga par sto € so že velik luksus.

Tokrat je bilo v logu zaslediti tudi nekaj več klubskih članov. Od standardnih S51HU, S51UJ, S57OXA tokrat tudi S50WA in pa S58J. Če sem koga zgrešil se opravičujem (mnogo, predvsem novih pa ne poznam). Malo sem bil nesrečen zaradi Aleša, ker se mu ni posrečilo. Aleš je kljub slabšim delovnim pogojem ki jih ima, tokrat naredil miselni preskok – ni obupal že na začetku, temveč je vsaj poskusil. Verjamem tudi, da mu naslednjič uspe.
Ekspedicija je zaključila z delom 12 februarja in člani odprave so trenutno na poti nazaj v Perth (VK). Naredili so več kot 165.000 zvez! Torej če kdo misli, da bo med 165.000 zvezami ravno njegova brez muk se pošteno moti, po drugi strani pa se je
potrebno zavedati, da je vedno lahko še ena zveza več! Srečno in želim vam da ste 165.001. v logu naslednje zanimive radioamaterske postaje!

Slavc

Največ zvez sem naredil prav s preprosto opremo. Tukaj so podrobnosti:

30m/CW, 100W, nepravilni loop, “vertikalno” napajan, iz lokacije
15m/CW, 100W, FD4, od doma
12m/CW, 100W, žična balkonska vertikalka , od doma
12m/SSB, 100W, žična balkonska vertikalka, od doma
10m/CW, 100W, žična balkonska vertikalka, od doma
10m/SSB, 100W, žična balkonska vertikalka, od doma

In še slikice antene: